Mestni park

Promenada v parku (fotografija Marjetka Berlič)

Mestni park v Mariboru pomeni prehod iz grajenega okolja mesta v njegovo zeleno naravno zaledje. Park je nastajal v več fazah. Začetek sega v leto 1871. Takrat je občina odkupila zemljišče in začeli so  zasajati vzhodni del parka. Nato so ga v naslednjih letih razširili proti severu in severozahodu. Leta 1896 so glavni del zasajanja končali in postavili glasbeni paviljon ter čolnarno.

Leta 1929 so uredili otroško igrišče. Današnjo podobo je park dobil leta 1952. Takrat je bilo poslopje kavarne spremenjeno v akvarij. V osemdesetih letih 20. stoletja so podaljšali promenado in jo povezali s Tremi ribniki. 1998. leta so zasadili 100 dreves v čast stoletnice olimpionika Leona Štuklja. Park je tudi prostor spomina in spomenikov, povezanih s pomembnimi dogodki in ljudmi. Tako so v parku  betonska forma viva Slavka Tihca, tonalitni spomenik Draga Tršarja, posvečen borcem za severno mejo, granitni monolit s spominsko ploščo – spomenik majniški deklaraciji, fontana “gobice”, avtorja Vojka Štuhca in doprsni kip olimpionika Leona Štuklja, ki ga je izdelala Alenka Vidergar.

Glasbeni paviljon in forma viva (fotografija Marjetka Berlič)

Zanimivosti:

  • V parku je več kot 130 različnih vrst grmovnic in dreves.
  • Ob nedeljah so v parku promenadni koncerti.
  • Gostilna Pri treh ribnikih, po domače pri Kličku, je najstarejša gostilna v Mariboru in deluje že od 1825. leta. Zamenjala je več lastnikov.
  • Jožef Kliček in njegova žena Frančiška sta imela več gostinskih lokalov, ob koncu leta 1930 ali začetku 1931 se je začela njuna gostinska pot v mestnem parku.
  • Gostilna Trije ribniki je bila namenjena meščanom, ponujala je juhe z različnimi zakuhami, krvavice, pečenice, ocvrtega piščanca, golaž, krompirjeve jedi, purana, mlince, odojka.
  • Poleg gostinske ponudbe so tudi izposojali čolne za veslanje, pozimi pa so izposojali drsalke.
  • Najbolj uspešen čas Kličkove gostinske dejavnosti je bil med I. in II. svetovno vojno.

Viri in literatura:

  • Jernejec Babič  P., et al. Po zgodovinskih parkih in vrtovih, Založba Buča, 2009, ISBN 978-961-6704-07-6

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja